Ljudstvo s puste

Fülszöveg

Gyula Illyés LJUDSTVOSPUSTE
V svojem sirokozajetem delu nas naj-vidnejSi sodobni madzarski pesnik, pisatelj hl dramatik — Illyés Gyula — povede na prekodonavske puste, kjer nam ob prepletanju avtobiografskih, zgodovinskih, socialnih in kulturnopoliticnih elementov postopoma razkriva bedno zivotarjenje sluzincadi na velikih grofovskih posestvih. Srecujemo se z usodami bérosev, koci-jazev, dninarjev, pastirjev — z usodami hlapcev in dekel vseh vrst, z zivljenjem najnizjega sloja na hierarhicni lestvici madzarske podezelske revscine.
Odprava tlacanstva in »osvoboditev« madzarskega kmeta po letu 1848 je bila le navidezna, saj so najobseznejsi in naj-rodovitnejsi kompleksi zemlje ostali Se naprej v rokah grofov oziroma njihovih zakupnikov. Ogromna posesiva so obdelo-vali grofov ski najemniki — bérosi, pastirji pa so pasli nepregledne crede ovac, krde-la konj, svinj in goveje zivine. Vsa slu-iincad je skupaj s svojimi druzinami zi-vela na pusti, ki je vsaj v Prekodonavju pomenila... Tovább

Fülszöveg

Gyula Illyés LJUDSTVOSPUSTE
V svojem sirokozajetem delu nas naj-vidnejSi sodobni madzarski pesnik, pisatelj hl dramatik — Illyés Gyula — povede na prekodonavske puste, kjer nam ob prepletanju avtobiografskih, zgodovinskih, socialnih in kulturnopoliticnih elementov postopoma razkriva bedno zivotarjenje sluzincadi na velikih grofovskih posestvih. Srecujemo se z usodami bérosev, koci-jazev, dninarjev, pastirjev — z usodami hlapcev in dekel vseh vrst, z zivljenjem najnizjega sloja na hierarhicni lestvici madzarske podezelske revscine.
Odprava tlacanstva in »osvoboditev« madzarskega kmeta po letu 1848 je bila le navidezna, saj so najobseznejsi in naj-rodovitnejsi kompleksi zemlje ostali Se naprej v rokah grofov oziroma njihovih zakupnikov. Ogromna posesiva so obdelo-vali grofov ski najemniki — bérosi, pastirji pa so pasli nepregledne crede ovac, krde-la konj, svinj in goveje zivine. Vsa slu-iincad je skupaj s svojimi druzinami zi-vela na pusti, ki je vsaj v Prekodonavju pomenila nekako sredisce velikega posesiva s sluzincadskimi bivalisci, skladisci, hlevi in stajami, delavnicami in uprav-nimi poslopji. Sredi puste se je v zelenju urejenega parka dvigal gospodov dvorec.
Obdani z nepreglednimi psenicnimi polji, ki se gube na obzorju, sredi vsega iega neizmernega bogastva — bérosi in njihove sievilne druzine stradajo.
Prebivavci pusie — pusiarji — zive v svojem ozkem svetu, le silno redkim uspe, da se iztrgajo iz njega in prav iako so redki, ki se vanj vzive, ce niso zrasli iz njega. Ljudsivo pusie nosi na sebi pecat pradavnine, instinkiivno si skusa ureje-vati zivljenje — kakor njegovi predniki V azijski pradomovini.
Bojeviio in bisiro je io ljudsivo, a se ne more boriii in uporabljati svoje ra-zumnosii proii tisiim, ki ga ílacijo in zavesino poneumljajo. Bridke izkusnje so ga izucile, da se ne mesa v poliiiko, »ki
je zadeva gospode«. Poniznost in uboglji-vost mu zagotavljata vsaj skorjico kruha in streho nad glavo, upornost in kljubo-valnost vzameta se to.
Diisevni obraz ljudstva s puste je iez-ko spoznati — razume ga laJiko le tisti, ki se je v njem rodil. Pusta ima svoje zakone, svojo moralo in svojo religijo. V ljubezni jim spozaba telesa ne pomeni nujno tudi nezvestobe duha, saj je du-hovna cistost mogoca tudi brez telesne nedotakljivosti. V sobah, kjer stanuje tudi po vec druzin skupaj in kjer se vse, prav vse — od spocetja do smrti dogaja pred ocmi otrok, zori mladina zelo hitro.
V monotonem, tezkem delu to ljud-stvo, ki je sicer zelo pametno, pocasi oto-peva. Kocijazi se v hoji in v kretnjah, celo V nacinu misljenja prilicijo pocas-nim in okornim volom, bérosi na polju se privadijo udarcev in psovk in delajo le, ce stoji za njimi paznik s palico. Kdor se na pusti postara in ni vec za nobeno rabo, je zanj najbolje, da ne odlasa z uiniranjem.
Illyéseva knjiga Ljudstvo s puste bo odkrila slovenskemu bravcu nov svet du-hovne in materialne kulture. Svet, v ka-terem se iz pradavnine ohranjeni elementi ljudske prabiti bore s sodobnimi obli-kami izkoriscanja, svet, ki je po eni strani tako resnicen in neromanticen, da se zgro-zimo pred njegovo surovo podobo in ob-enem tako skrivnosten, samonikel in ves obdan s patino davnine, da se nam ob njem vsiljuje obcutek: reka zivljenja ga je pustila tam, kjer ga je naplavila pred tisoc leti.
Knjizna zbirka »Pomurska zalozba 1962«
Misko Kranjec: MLADOST V MOCVIRJU Bratko Kreft: KALVARIJA ZA VASJO IN
DRÖGE POVESTI IZ PRLEKIJE Gyula Illyés: LJUDSTVO S PUSTE Karel Capek: NAVADNO ZIVLJENJE Oskar Hudales: MED DVEMA SVETO-
VOMA I. DEL Joze Ternar: SEJAVEC
' • : ' i ! ,¦ ! ,1,1 1 r" ' I
Ii.
n i:,

. ) 1 ; i , ¦

: ! Vissza